Intervju: Umetnost, ki izboljšuje kakovost življenja

Arhitektka z bogatim ozadjem s področja oblikovanja je z nami spregovorila o svoji poklicni poti, strasti do ustvarjalnega izražanja, pasteh tega poslanstva in o tistem, kar jo žene naprej.

Intervju: Aleksandra S. Sadar, pripravila: Neža Pečan

Kako se je začela zgodba ateljeja Qlexa? Kakšne so vaše vrednote in kako se odražajo v vašem delu?

Qlexa in njeno rojstvo sta povezana s prelomnico v življenjskem obdobju, na kateri je želja po samostojni poti in izražanju sovpadala z zadostno mero izkušenj ter zrelosti. Ime QLEXA je sestavljeno iz začetnih črk Quality Life EXpansion Art, ki po slovensko pomeni »umetnost, ki izboljšuje kakovost življenja«. Je sinonim za raziskovanje življenja kot celote z združevanjem in preoblikovanjem različnih dejavnikov, pogojev ter komponent v harmonično celoto, kar je izziv in hkrati cilj. Močan poudarek dajemo dobrim, pristnim medsebojnim odnosom tako v samem timu kot med naročnikom in nami. Tako se v procesu dela, ki ga opravljamo, stkejo posebne in prijateljsko obarvane vezi, kar je pravzaprav bistveno za dober končni izdelek in zadovoljnega uporabnika.

Vaše korenine domujejo v svetu mode, zdaj pa se ukvarjate predvsem s snovanjem interjerja. Kaj je v vas vzbudilo ljubezen prav do tega področja?

Res je. Moda je bila velika strast in je prečudovit, lahko obvladljiv »medij« za izražanje ustvarjalnih zmožnosti. Vizija in želja sta bili nadaljevati študij mode, a so se zaradi različnih dejavnikov stvari obrnile po svoje in sem nato vpisala študij arhitekture. Na prvi pogled se morda ne zdi, vendar je med modo in oblikovanjem mogoče najti veliko vzporednic. Oba namreč stremita k istemu cilju, k ustvarjanju harmonije, skladnosti oblik, barv in svetlobe, prepletanju funkcionalnosti z estetiko in tako dalje. Medtem ko je obleka način, kako se posameznik vizualno izraža v družbi, je prostor okolje, v katerem se ta človek izraža. In ravno v dialogu človeka z okoljem se ustvarita zelo lep preplet in niz neskončnih situacij ter priložnosti, v katerih lahko arhitekt oblikovalec doda svoj prispevek. V tem vidim privilegij in tudi naše poslanstvo.

Kaj loči kakovosten interjer od slabega?

Interjer je dober takrat, ko so vse komponente skladne z vsebino in povezane v harmonično celoto in ni potrebe, da bi še kaj dodali ali odvzeli. Takrat interjer zadovoljuje potrebe uporabnika, z njim odzvanja, ga podpira, ustvarja pozitivno izkušnjo in navsezadnje tudi spodbuja.

Dajete prednost formi ali funkciji? Ste bili v iskanju kompromisa med njima kdaj soočeni s težko odločitvijo?

Tu na tem mestu citiram arhitekta Louisa Sullivana, tudi mentorja Franka Loyda Wrighta, ki je dejal: »Forma vedno sledi funkciji.« Dobra rešitev je torej funkcionalna in hkrati estetska. Včasih, ko je v rešitev treba vključiti elemente, ki nefunkcionalen del prostora spremenijo v funkcionalnega, je proces obraten, a zanj še vedno velja isto načelo.

Kakšne usmeritve opažate na svojem področju? Kako se naročnik z leti spreminja?

Vsesplošni trend zadnjega obdobja je zagotovo vračanje k naravnemu, poustvarjanje naravnega in potapljanje vanj. Sem spada vnašanje življenja v prostor s poudarkom na udobju, velikih zelenih rastlinah, naravnih materialih, prijetnih na otip, in ustvarjanje vizualnih povezav z okoljem preko velikih panoramskih sten. Prostor se doživlja z aktivacijo vseh čutili. Pomembni so ne le vid, dotik in sluh, temveč tudi vonj. Kratkoročni trendi pa se zelo hitro spreminjajo, zato je potreben dober premislek, kadar se odločate med trendovskim in trajnostnim dizajnom. Na splošno naročnik postaja zrelejši, bolj osveščen, tudi bolj strokoven, predvsem pa ima boljše razumevanje in vpogled, kakšno vlogo ter pomen ima kakovostno okolje za njegovo bivalno delovno udobje. Spreminja se skupaj s trendom, a ne nujno v tem vrstnem redu.

Kaj je najtežji del vašega poklica in kaj vas žene naprej?

Vsi poklici, ki obsegajo večplastno strokovno delo in je naročnik aktiven sodelavec na projektu, so zahtevni. Ključno je tako naročnikovo zaupanje kakor tudi arhitektova sposobnost, da iz danih informacij izlušči, kakšen življenjski slog ima naročnik, kakšne potrebe in okus ter ne nazadnje vzpostavi jasno komunikacijo, ki bo prinesla dobre rezultate. Dober rezultat je zagotovljen kadar so ti pogoji izpolnjeni, uspeh pa takrat, ko končen rezultat preseže pričakovanja naročnika. To je potrditev, da smo na pravi poti, in tudi spodbuda za nadaljnje delo.

Ali obstaja kakšen element v interjerju, ki se mu izogibate? Kakšen slog, ki vam ni ljub?

Trdim, da prostor vedno sam »pove, kaj mu prija in kaj ne«. S tem želim povedati, da je lahko isti element v nekem prostoru moteč, v drugem pa nepogrešljiv. Vsi slogi so lepi, dokler so okusno implementirani. Naloga oblikovalca je, da to doseže.

V projektu »Dialog med starim in novim« ste po navdihu lestenca oblikovali tudi grafike, ki so služile kot osnova za fronte kuhinjskih omaric. Je grafično oblikovanje vaša druga strast?

Del oblikovanja celostne slike so nemalokrat tudi grafike in drugi oblikovni elementi, zato je pri delu, ki ga opravljamo, zelo dobrodošla širina, raznovrstna pismenost in opremljenost z različnimi znanji ter orodji, ki omogočajo, da se kreativno izražamo z minimalnimi omejitvami, obenem pa se stvari ne »izgubijo s prevodom«.

Med letoma 2003 in 2007 ste delovali kot novinarka za rubriko Arhitekt svetuje v reviji Finance. Čutite še kakšno željo po novinarskem delu?

Delo, ki je danes delovni vsakdan, je bilo zame že takrat kot študentko zelo pomembno. V tem obdobju se je začela oblikovati vizija tega, kar danes predstavlja Qlexa. Izzivi so se od takrat spremenili.

Kateri so vaši najljubši dizajnerski kosi? Kateri oblikovalci in arhitekti so vam v navdih?

Dobrih dizajnerskih kosov je veliko. Navajam nekaj kultnih, ki so poznani širši množici: Charles & Ray Eames, Lounge Chair, Ludwig Mies van der Rohe, Barcelona Chair, Niko Kralj, Mosquito. Med arhitekti izpostavljam Santiaga Calatrava, Herzog & de Meuron in Zaho Hadid, med oblikovalci pa Kelly Wearstler.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost ateljeja?

Prizadevamo si razširiti delovanje na širše področje arhitekture, notranjega oblikovanja in oblikovanja na splošno. Naša vizija vključuje prenašanje znanja in izkušenj na mlajše generacije ter ustvariti nova delovna mesta za ustvarjalne posameznike, ki verjamejo, da s tovrstnim delom soustvarjamo novo stimulativno življenjsko okolje, ki uporabnika spodbuja k boljšim bivalnim in delovnim navadam. Na ta način se dvigujeta raven bivanjske izkušnje ter kakovost življenja posameznika in družbe.