Prvi korak do novogradnje je nakup parcele. Lahko jo poiščemo na nepremičninskih straneh, ali pa se na poznani lokaciji zanjo pozanimamo, ali jo je lastnik pripravljen prodati. Za iskanje si vzamemo dovolj časa – vsako potencialno gradbeno parcelo obiščemo in preverimo, ali nam ustreza. Pri izbiri moramo biti pozorni predvsem na naslednje: razgled, osončenje, naklon, oddaljenost in sosedje. Pomembni pa so tudi pravni vidik, služnosti in omejitve.

Pozidano ali prazno zemljišče

Odločimo se lahko za nakup prazne ali pozidane gradbene parcele.
Nakup pozidanega zemljišča je dodaten korak na poti do novogradnje, vendar v takšnem primeru lahko gradimo v naseljih, bližje obstoječi infrastrukturi. Rušitev zahteva določene stroške in izdelavo rušilnega načrta pri arhitektu. Ker je veliko starejših objektov spomeniško zaščitenih, se moramo pozanimati tudi, ali ni prav tisti na naši novi parceli uvrščen v to kategorijo; v tem primeru bo namreč potreben ogled pristojnih uradnikov, ki bodo ocenili, ali je objekt dovolj dotrajan, da je rušitev upravičena. V nasprotnem primeru rušenje takšnega objekta ni dovoljeno.

Pri nakupu prazne parcele se izognemo vsem tem postopkom, vendar se takšna zemljišča praviloma nahajajo na obrobjih naselij, torej so bolj oddaljena od obstoječe infrastrukture.

Naklon

Naklon parcele pomembno vpliva na način gradnje objekta. Zavedati se moramo, da je gradnja na brežini drugačna od gradnje na ravnem zemljišču. Na brežini se skoraj ne moremo izogniti kleti oziroma delno vkopanemu pritličju, tudi projektiranje avtomobilskega dostopa je zahtevnejše. Če je teren dokaj strm, to največkrat pomeni gradnjo opornih zidov, kar zviša strošek in vpliva na estetiko celotnega objekta. V primeru, da si želimo novogradnjo brez kleti in opornih zidov, vsekakor iščimo položnejša zemljišča.

Osončenje

To najlažje preučimo tako, da si ogledamo zemljevid in preverimo, ali je parcela na osojni ali prisojni strani; še bolje je, da zemljišče obiščemo pozimi in opazujemo pot sonca. O tem lahko povprašamo tudi lastnika ali sosede. Bodimo pozorni na postavitev sosednjih objektov in opazujmo, ali nam kateri od njih zastira južni del. Nezaželeno je, da pozimi dva meseca sonce sploh ne bi posijalo na naše zemljišče ali da bi vam ob sončnih dneh teraso senčila sosednja hiša.

Sosedje

Pomembno vlogo igrajo sosedje. Na to morda ne pomislimo ob iskanju kotička za novi dom, vendar bo v prihodnosti ta podatek še kako pomemben. Stopimo do okoliških prebivalcev, se z njimi na kratko pogovorimo in jim povejmo, da se zanimamo za nakup zemljišča ob njihovem. Tako bomo gotovo ustvarili dobro podlago za prihodnje odnose in izvedeli kaj več o sami lokaciji.

Zemljiška knjiga in služnosti

Preverimo zemljiško stanje naše parcele. Ji je morda pisana plomba ali celo hipoteka? Oglejmo si morebitne služnosti in kaj navajajo.
Preverimo dostop na parcelo. Do nje bomo potrebovali urejeno cesto. Če je še ni, se bo treba odločiti, kje bo potekala. Zavedati se moramo, da potrebujemo dovoljenje (služnost) od vseh lastnikov parcel, ki jih bo prečkala naša dostopna pot. V primeru, da nam tega ne dovolijo, bo cesto treba speljati drugod in za služnost zaprositi druge lastnike.

Če je dostopna pot že urejena, je treba preveriti, ali so zanjo dovoljenja tudi uradno zapisana. Včasih je cesta samo predmet dogovora med sosedi in ni pravno urejena, vedeti pa moramo, da je za pridobitev gradbenega dovoljenja to treba rešiti uradno.

Komunalna opremljenost

Pomembno je, ali je zemljišče komunalno opremljeno. Komunalno opremljena zemljišča so praviloma dražja, a nam prihranijo strošek gradnje komunalnih vodov. Če je parcela odmaknjena, preverimo, kje so vodi in kako daleč jih bo treba speljati. Če v bližini ni kanalizacijskega omrežja, bo potrebna vgradnja male komunalne čistilne naprave, za katero bo treba odšteti nekaj tisočakov.

Lokacijska informacija

Za parcele, ki so nam všeč, na občini zaprosimo za lokacijsko informacijo. V njej so navedeni vsi pomembni podatki v zvezi z zemljiščem – navaja komunalno opremljenost, morebitno kulturno dediščino, vrste dovoljenih zazidav in omejitve pri gradnji (npr. najvišjo dovoljeno višino). Lokacijsko informacijo bo potreboval tudi arhitekt, saj bo na podlagi tega izdelal ponudbo.

Besedilo: Nataša Ržek

Fotografije: Pinterest